Stroški potovanja
Marsikdo, ki si je ogledal film Naslednjih 1000 kilometrov, si misli, da je to moralo biti drago potovanje. Kakor nam je vsem znano je Skandinavija draga. Če pogledamo iz leve – to se pravi Norveške, je to ena dražjih evropskih držav. V to skupino spada tudi Švedska, medtem ko so cene na Finskem še vedno visoke, a že malo bolj podobne našim. Vseeno se da potovati poceni. Z Lukom sva v dveh mesecih potovanja zapravila vse skupaj 2770 € (1385 € na osebo).
Kako sva prišla do te številke?
Prvi izmed napotkov je sigurno potovanje z avtomobilom. V Skandinavijo se da poceni priti z nizkocenovnimi letalskimi družbami. Potovanje po Skandinaviji z vlakom je poceni v primeru, če rezerviraš karte nekaj mesecev vnaprej. Kar pomeni, da si popolnoma omejen s časom. To ti ne omogoča svobode, ki smo jo imeli mi. Ko je bilo vreme slabo, smo se samo zapeljali do dela Norveške, kjer je bilo vreme boljše – tako smo na koncu pristali na Finskem. To je prvi minus. Drugi minus potovanja z avijonom je, da če privarčuješ z letalsko karto, se ti stroški povečajo pri nakupu hrane – potovanje z nahrbtnikom ti ne omogoča toliko prostora, kot potovanje z avtom, s tem da je hrano potrebno kupovati sproti v norveških trgovinah, ki so drage.
Drugi napotek je potovanje z avtom, ki ima majhno porabo. V mojem primeru sva si v zameno za polota od Lukove sestre izposodila Toyoto Corollo, ki je super avto z veliko prostora in udobno vožnjo.
Kljub temu, da sva potovala z avtom, je pametno gledati na prostornino in težo vseh stvari, ki jih vzameš s seboj – spalna vreča, šotor, hrana,…. Zato, ker če ne paziš, kljub ogromnemu avtomobilu, vseeno ne gre vse v avto. Midva sva kar se prenočišča tiče imela lepo urejeno ležišče na strehi, ki je zelo praktično – postavljeno dobesedno v treh minutah in tudi zloženo v treh minutah. Ker je kampiranje po Skandinaviji legalno dovoljeno, je to super, saj se samo ustaviš, dvigneš šotor in že spiš na udobni blazini.
Pazljiva sva bila tudi na to, da sva pri nas kupila čim več. Nakupila sva osnovna živila, od testenin, riža, polente do raznih sladkarij, energijskih tablic, cedevite,… Zelo uporabna zadeva je pa tudi Eta Kamnik, kjer imajo drugo razredno hrano, to se pravi obtolčene pločevinke oziroma hrano, ki kakorkoli ni šla na police. Tam smo po zelo znižanih cenah nakupili omake in razne enolončnice. Za moj okus so bili daleč najboljši čufti, golaž me je pa razočaral.
Sedaj pa stroški potovanja. Všteti so vsi stroški od Slovenije do Slovenije – tudi nakup hrane pri nas.
Bencin: 1098 € Zavarovanje za tujino (eno leto, za oba skupaj): 47 € Asistenca za tujino: 43 € Trgovina (nakupi pri nas pred potovanjem in na potovanju): 532 € Javni prevozi (podzemne, avtobusi): 44 € Cestnine, tunelnine (Avstrija, Norveška): 31 € Trajekti: 430 € Kamp: 80 € Savna: 24 € Kave, pijače: 47 € Lekarna: 34 € Zemljevidi: 18 € Muzeji: 62 € Najem kajaka (za oba skupaj): 280 € = 2770 € (1385 € na osebo)To so bili skupni stroški. Osnovni stroški. Poleg tega sva imela še dodaten spisek vsak svojih stroškov oziroma dodatnih nakupov (spominki, oblačila, itd.) Te dodatni nakupi so mene stali še 260 €. Luka pa približno sto evrov manj. Torej je mene potovanje prišlo 1645 €.
Za boljši občutek vam povem še malo cene po obiskanih državah.
Norveška | Norveška je precej dražja od Slovenije. Tu smo bili pazljivi kaj kupujemo – samo potrebne stvari. V nekaterih trgovinah imajo pa super ceno kruha in sicer 90 centov na kilo. Cena je tako nizka zato, ker je to kruh iz ostale moke. To pomeni, da je slabša kakovost kruha. Vendar ko si na potovanju lačen je ta kruh odličen. Potrebno je samo zgodaj priti v trgovino, da ga še dobiš. V trgovini smo kupovali še jajca, sir in mleko. Cena kave na Norveškem je pet evrov. Bencin na Norveškem variira po celi državi. Cene se spreminjajo od črpalke do črpalke. Razlike so take, da ne moreš verjeti. Zato smo bili vedno pozorni na cene in ko smo opazili nizke cene smo se ustavili ne glede na to kako poln tank smo imeli.
Švedska | Švedska je, kakor sem že omenila, nek srednji rang v Skandinaviji. Še vedno zelo draga v primerjavi s Slovenijo, vendar cenejša od Norveške. Predvsem zato, ker imajo Lidl. Tu so cene mnogo cenejše kot v državnih trgovinah, čeprav Švedi še vedno prisegajo na državne trgovine, ker pravijo da so mnogo kvalitetnejše. Njihov Lidl je še vedno drag za nas, vendar za njih mnogo cenejši. Tu smo si privoščili že kaj več. Z Lukom sva kupovala tudi kakšne zmrznjene morske sadeže, jogurte, kosmiče in tako dalje. Tudi na Švedskem bencin variira, vendar je cenejši od Norveške.
Finska | Če bi potegnila črto in izračunala povprečje zapravljanja bi rezultati verjetno pokazali, da sva na Finskem zapravila mnogo več kot v obeh prejšnjih državah. Predvsem zato, ker so naju cene v Lidlu, ki so že podobne našim, tako premamile, da nisva imela nobenih zadržkov. Tu sva bila tudi veliko po muzejih, zato ker hribov ni. Dvakrat sva spala tudi v kampih (v obeh kampih po dve noči). Cene kampa niso drage, približno 10 – 15 € na noč. Za kamp sva se odločila v Ouluju, ker je bilo potrebno oprati oblačila in sebe. Drugič pa v Helsinkih, zato ker je bil kamp ob podzemni železnici in nama je omogočal poceni in hiter prevoz do mesta in nič strahu kje imaš avto in kaj se dogaja z njim – v kampu je bil varen. Cena kave tu je že bolj “normalna” 3 € in to v centru mesta.
Alkohol je po celi Skandinaviji zelo drag. Finska ima v povprečju največje število samomorov, ki so posledica alkohola in zimske depresije zaradi polarne noči in mraza. Zato je davek tako visok in imajo posebne “alko-shope”, kjer vsem preverjajo osebno izkaznico in je omejitev 21 let. Razen za pivo, ki ga dobiš v trgovini in je starostna omejitev 18 let.
Če primerjam države med seboj ima vsaka poseben čar, vendar je med vsemi najlepša Norveška. Norveški fjordi in okoliški hribi so zelo podobni Bohinjskemu jezeru in alpami, zato je zmotno mišljenje, da so fjordi samo visoke pečine. Lahko rečem, da je Norveška najbolj podobna Gorenjski. Sever Švedske, kjer smo prečili proti Finski, zelo spominja na Pokljuko – razvlečena cesta sredi gozda in na vsake toliko kakšna hiša. Vendar ima Švedska kar veliko gorovja – posebno na meji z Norveško. Finska je pa tako ravna, da skorajda vidiš iz enega konca na drugega. Treking, ki sva ga šla z Lukom, je eden najbolj hribovitih delov Finske in je najvišja točka približno 400 metrov nadmorske višine.
Finci ne marajo Švedov. In Švedi ne Fincev. Finci imajo dva uradna jezika : finščino in švedščino. Glede na to, da sta si norveščina in švedščina zelo podobni (mešanica nemščine in angleščine), finščina je pa nekaj popolnoma drugega (podobna madžarščini), Finci sovražijo dejstvo, da morajo znati oba jezika, čeprav švedščine načeloma ne uporabljajo. Drugi uradni jezik je le zato, ker imajo švedsko manjšino.
Temperature? Temperature so bile nizke. Tako nizke, da se mi je po prihodu domov zdela Slovenija topla, kljub temu da sva prišla v obdobju velike ohladitve. Nekaj dni na potovanju je bilo tako toplih, da smo lahko imeli kratke hlače, vendar zelo malo. Za večer smo pa mogli imeti najdebelejša oblačila: puhovke, kape, šale, debele nogavice in kdaj tudi dvoslojne hlače (kavbojke čez trenerko). Povprečna dnevna temperatura je bila 12 stopinj. Takrat, ko je bilo 17 stopinj, sva z Lukom (in prav tako vsi Norvežani) skakala po plaži v kopalkah in se kopala v morju, ki je imel nekaj več kot 10 stopinj. Ponoči so se pa temperature res spustile, zato je priporočljivo imeti dobro spalno vrečo.
Veliko težav nam je delal mrčes, ki ga je OGROMNO. Sploh na Finskem. Od doma smo sicer prinesli razpršila proti mrčesu ampak naša ne pomagajo. Midva sva šele na Finskem dobila kremo proti komarjim, ki je res pomagala. Opazovala sem, kako so komarji prileteli ampak se niso hoteli usesti. Kupila sva tudi kremo za pike, ki ti umiri kožo. Ampak to je noro. Sediš zraven ognja in slišiš “zzzzzzzzz”, posvetiš z lučko in vidiš na stotine komarjev okoli tebe. Groza! Zanimivo je to, da jih tudi ogenj ne prežene.
Če pa potegnem črto je bilo pa potovanje zelo lepa izkušnja, z Matejem in Markom smo se super ujeli. Edina stvar, ki bi jo spremenila, bi s seboj vzela Ižo, zato ker je Skandinavija res odprta za pse, sploh pa tako potovanje, kot sva ga imela midva, ki sva bila več v naravi kot po mestih. Ampak kakorkoli že, vem za drugič.
Glede na to koliko Evrope sem že prepotovala, je Skandinavija daleč najlepša pokrajina, še posebej Norveška.
Toliko o tem. Če ima kdo še kakšno vprašanje glede potovanja naj me kontaktira, bom z veseljem pomagala.
Katja