Vodnikov dom – Planika – Dolič – Velska Dolina | Julijske Alpe

Letošnja topla jesen se je zavlekla dolgo v november. Zato je bila tale prva pošiljka snega več kot zaslužena.

Preden je sneg pobelil naše gore, smo se z Lukom in Ižo še enkrat odpravili v Julijce. Proti Vodnikovemu domu. Že na parkirišču nas ujame tema, ampak je bila hoja pod zvezdami, v precej toplih temperaturah, vseeno prijetna. Po dobrih dveh urah hoje prispemo do Vodnikovega, kjer je na najino presenečenje zimska soba skoraj polna. Zato si večerjo narediva zunaj. Da Iža nebi ponoči komu oteževala spanja v zimski sobi jo zapreva v pasjo kočo, ki je zelo priročno postavljena v zavetrju Vodnikovega doma.

Naslednje jutro pa vsak po svoje. Luka čez Cezarja in Vernerja, midve z Ižo pa proti Planiki, Doliču in čez Velsko dolino povratek do Vodnikovega doma. Na poti proti Doliču so za varnejši občutek na nekaterih mestih jeklenice, ki za izkušenega in previdnega psa niso težavne. V vseh primerih so jeklenice na malo ožjih, vendar še vedno dovolj širokih policah, zato turo priporočam vsem, ki s seboj v hribe vzamete pesjanarje. Vendar jo priporočam izven poletnih mesecev, ko je na teh poteh veliko pohodnikov.