Plockton, Holywoodska vas - Slovenia Wedding Photographer
3825
post-template-default,single,single-post,postid-3825,single-format-standard,wp-custom-logo,ajax_fade,page_not_loaded,,select-theme-ver-3.8.1,wpb-js-composer js-comp-ver-5.1.1,vc_responsive

Plockton, Holywoodska vas

Včerajšnji dan je bil tako zaseden, da mi je nekako ušel iz rok. Danes pa se spet vračam v pravljico Škotske, sploh me ob današnjem deževnem vremenu te spomini napolnijo z energijo. Vračam se nazaj na severni del Britanskega otočja, v podvodni, nadvodni in obvodni svet Plocktonona, ki ga Lonely Planet poimenuje “Holywoodsko mesto”.

Pa začnimo z obvodnim svetom. Prvi večer, smo prispeli v tišini koncerta klasične glasbe. Množica ljudi, ki je sedela in stala na obali, gledajoča proti splavu, na katerem so sedeli glasbeniki in ustvarjali prijetno vzdušje, se je hitro obrnila proti nam, ko smo se pripeljali. Zato, ker smo bili verjetno edini avto, ki se je takrat pripeljal v majhno mesto in zato, ker smo poslušali glasbo na visoki jakosti ter nekako preglasili ambientno glasbo iz 50-metrov oddaljenega splava.

Škotska

Po končanem koncertu, smo se kakor se za turiste spodobi, sprehodili čez mesto (100 metrov na drugo stran obale) in nazaj. Plockton, res si kot iz Holywooda. Tu se pravljici o Škotski pridruži še filmska zgodba.

Škotska

Škotska

Naslednje jutro, po noči taborjenja v gozdu nekje nad mestom, smo si privoščili še en zastonj zajtrk z razgledom, ki ga ne preseže nobena hotelska restavracija.

Škotska

Škotska

Za nas je bilo to mesto obljubljena dežela kajakiranja. Vsi navdušeni smo se športno oblekli, sama sem že pripravila podvodno ohišje in bum – zopet vodeno kajakiranje, ki smo ga bili tokrat pripravljeni plačati, vendar je bilo vse zasedeno. Nakar smo zagledali še eno izposojevalnico na drugem koncu mesta. Zopet smo se sprehodili tistih 100 metrov in povprašali. Kajak smo si izposodili pri Malcomu za lepo ceno in kot fotografinji mi je pripadal edini kajak s transparentnim dnom. Užitek pa tak! Podvodni in nadvodni svet Plocktona v sledečih fotografijah.

Škotska

Škotska

Škotska

Škotska

Škotska

Škotska

Škotska

Škotska

Škotska

Škotska

Škotska

Škotska

Škotska

Kakor sem že pisala in primerjala razliko med plimo in useko na Irskem, smo bili tudi tu primorani hoditi kakšnih 50 metrov do obale po končnanem dvournem kajakiranju.

Škotska

Škotska

Škotska

Moja želja je bila obiskati Edinburgh, vendar ga zaradi pomanjkanja časa nismo. Da sem bila vsaj malo srečnejša in videla kakšno mesto, smo se odpeljali vzhodno proti glavnemu mestu škotskega višavja – Inverness.

Škotska

Škotska

Škotska

Škotska

Ustavili smo se še na lepi lokaciji, kjer smo imeli večerjo ob ognju, napeto partijo šaha in družbo rac.

Škotska

Škotska

Škotska

Škotska

Škotska

Škotska

Škotska

Inverness. Mesto je znano tudi po tem, da leži tik ob že omenjenem Loch Ness-u. Saj vsi poznate zgodbico o Nessyju? No, to je to jezero. Zanimivo je, kakor Irci verjamejo v duhove in zakletost njihovih gradov, imajo Škoti svoje vraževerne pravljice, na račun katerih služi celo mesto in vsaka hiša ob omenjenem jezeru.

Zaradi slabega vremena se nismo ustavljali ob jezeru, zato le nekaj utrinkov iz mesta.

Škotska

Škotska

Škotska

Luku sem iz radodarnosti kupila instant žar (2 funta), ki smo ga hranili za posebno priložnost. Tisti dan smo bili ekstremno izmučeni od vožnje, sploh midva z Lukom, ki sva cel teden vozila in imeli dovolj časa, da si na izbranem postajališču spečemo krompir in zelenjavo. Žar nas je razočaral. Zato smo krompir spekli na ponvi, zelenjavo pa na žaru bolj pogreli, kot spekli.

Škotska

Škotska

Škotska

Škotska

Škotska

Škotska

Zaključni piknik uspel. Ločilo nas je še nekaj ur vožnje proti Glasgowu do trajekta. Nisem mogla verjeti sama sebi, kako domače sem se počutila, ko smo se zopet približevali Dublinu. Kdor veliko potuje pozna utrujenost od občutka nedomačnosti. Ta dan, sem se po treh mesecih življenja v Dublinu, prvič počutila spočito, ko sem po enem tednu spanja v šotoru in slabe higiene, zagledala našo hišo v Tallaghtu.

Naslednji dan sva z Ižo zopet šli proti letališču. Tokrat je tudi Iža že dobro poznala kraj in vedela, da če prideva sami v avtu je to dober znak, ker nekoga čakava, če pa prideva z nekom, pa to pomeni slovo. Še dva meseca sta me ločila do dokončnega prihoda domov in obdajali so me mešani občutki.

Vendar me je po Lukovem odhodu čakalo še veliko dela. Resno sem zagrabila priprave za mojo fotorazstavo, ki bo spomladi v Sokolskem domu Škofja Loka, prepotovala cel zahod in obiskovala kmetije. Ena izmed kmetij je bila tudi Kissane Sheep Farm, o kateri sem že pisala, druge pa sledijo v naslednjih objavah.

Do takrat pa en govej škotski pozdrav kjerkoli že ste!

Škotska

Škotska

No Comments

Sorry, the comment form is closed at this time.