Malo sva se samo sprehodila skozi, nato pa se odpeljala kakih 100 metrov naprej, kjer sva zaparkirala avto, postavila nadstrešni šotor in zaspala. Zbudila sva se v jasnem jutru, vendar se mi je takoj zdelo nekaj čudno, ko se je mimo peljal nesimpatičen gospod v avtu na katerem je pisalo Nusfjord in naju ošinil z grdim pogledom.

Ko sva se čez kakšno uro vrnila v vas, sva videla zakaj. Bila sva namreč edina turista, ki sva bila z avtom parkirana, vsi ostali so v vas hodili mimo brunarice, kjer so ven vlekli denarnice in pripešačili. Ugotovila sva da je to v bistvu mesto muzej in je vsaka hiša namenjena kot muzej ali restavracija, bolj malo je stanovanjskih hiš. Ampak res zelo zanimivo, predstavi ribištvo v tem kraju, midva sva si ga pa še zastonj ogledala. Sva sicer pomislila, da bi se šla pošteno sceno in ob izhodu plačala vstopnino, namreč sva se kar hitro premislila – Gorenjcem nam je to oproščeno, ker s tem ohranjamo tradicijo.  🙂