Mongolija

Zakaj Mongolija? Verjetno zato, ker tudi sama zaplavam v nomadske misli in ker me misel na to, da je dom tam, kjer se tisti trenutek udobno počutiš, vedno znova navdihne.

Kaj pa predstavlja dom? Evropejci si besedo dom omejimo z našo hišo, vrtom, avtomobilom in vsemi ostalimi materialnimi dobrinami, ki nas omejujejo. Živimo v svetu, kjer delamo zato, da si lahko privoščimo. Si predstavljate, da bi svojo hišo in vse imetje štiričlanske družine vsako leto štirikrat zložili na prtljažnik poltovornjaka ter odpeljali nekaj deset kilometrov stran, kjer bi zgradili na novo?  Tu se naše razumevanje besede dom popolnoma skrega z razumom, ker to potem ni več dom.

Mongolci v povprečju vsake tri do štiri mesece pospravijo svoj ger, vse imetje, konje in se zapeljejo naprej.  Ne bežijo, ampak gredo nasproti boljšim razmeram – kmetje se preselijo zato, da se trava obnavlja in imajo njihove živali vedno hrano. In to je tista misel, ki me je gnala k odločitvi in raziskovanju te prečudovite dežele. Kako živijo ljudje, ki jim dom predstavlja nekaj popolnoma drugega kot nam?

Enomesečno potovanje bom razdelila na tri objave. V prvi objavi bom opisala potovanje iz Ulaanbaatarja skozi Moron do Tsagannuurja. V drugi objavi bom povedala nekaj besed o tuvanskem ljudstvu, imenovani Tsaatan oziroma »Reindeer people« (slo. ljudje severnih jelenov), ki živijo daleč v hribih na meji s Sibirijo. Tretja objava pa zaključek potovanja skozi osrednji del Mongolije, sproščanje v vrelcih in vrnitev v Ulaanbaatar.