Hurej, 1200 kilometrov vožnje! - Slovenia Wedding Photographer
1254
post-template-default,single,single-post,postid-1254,single-format-standard,wp-custom-logo,ajax_fade,page_not_loaded,,select-theme-ver-3.8.1,wpb-js-composer js-comp-ver-5.1.1,vc_responsive

Hurej, 1200 kilometrov vožnje!

(kopirano iz starega bloga, originalni datum objave je SOBOTA, 18. avgust 2012)

Prvi avgust, greva na pot. Voziva se po ravni nemški pokrajini, preko Münchna, Berlina do mesta v severni Nemčiji – Rostocka. Po napornih dvanajstih urah vožnje prespiva noč na parkirišču v pristanišču, najbolj luksuzno od vseh – na udobni blazini v nadstrešnem šotoru.
Ponoči naju dohitita še Matej in Marko, s katerim dvema smo vzporedno potovali po Skandinaviji.
Jutranji trajekt, vožnja traja 6 ur, vendar jo prespimo, tako da se v Trelleburgu zbudimo naspani in pripravljeni na nadaljnjo vožnjo proti Norveški.
Trajekte po Skandinaviji se splača rezervirati kakšen dan prej, da dobiš cenejšo karto. Mi smo rezervirali dva dni prej in odšteli za karto 140 € (dve osebi in avto).
Skandinavija, Scandinavia, travel blog, fotografija
Skandinavija, Scandinavia, travel blog, fotografija
Skandinavija, Scandinavia, travel blog, fotografija
Glede na to, da je letošnji obisk Norveške za Matota že magično deveto število, smo bili prve dni pod njegovim vodstvom.
Prvi večer smo prespali na otočku v mirnem predmestju Osla. Na otoku ni bilo žive duše, ko smo zvečer prišli si še nisem popolnoma predstavljala, kam nas je Mato pripeljal, videla sem le kup luči pred nami, verjetno mesto nasproti zaliva.
Skandinavija, Scandinavia, travel blog, fotografija
Sončno jutro je odkrilo velik zaliv, nasproti je bilo res mesto, na drugi strani pa nekaj hiš in velike travnate površine.
Skandinavija, Scandinavia, travel blog, fotografija
To jutro si na pomolu pred našimi šotoru pripravimo obilen zajtrk. Jemo vse kar imamo sabo, to pomeni nutelo, gres, kruh, salame, sir, paštete… Zavedamo se tega, da moramo izkoristiti ugodnosti, dokler je hrane dovolj, proti koncu potovanja jo zna zmanjkati.
Skandinavija, Scandinavia, travel blog, fotografija
Skandinavija, Scandinavia, travel blog, fotografijaSkandinavija, Scandinavia, travel blog, fotografija
Skandinavija, Scandinavia, travel blog, fotografija
In naše potovanje se nadaljuje preko Osla, kjer smo kot zmešani po mestu iskali trgovino, kjer bi lahko kupili angleški vodniček za plezanje ali pohajkovanje. Pregledali smo tri športne trgovine – nikjer nič, na koncu nam pa le trgovka v tretji trgovini da napotke za knjigarno, kjer smo vse potrebne stvari nakupili. Vsem nam je bilo žal, da stvari nismo naročili že prej preko interneta. Še cene bi bile nižje.
Ampak nič za to, gremo naprej zahodno od Osla proti mestu Nissedal. Končno pridemo iz širokih nemških tropasovnic in norveških hitrih cest na norveško podeželje. Vozimo se ob jezerih, navdušeno gledamo velike kmetije na teh čudovitih lokacijah, lesene vikende in nadvse sva z Lukom navdušena nad njihovo »angleško travco«. Nisem še videla pokrajine s tako lepo travo.
Po dolgi, ravni cesti, polni krajših vzponov in spustov, ki spominja na ravnino, ko se pelješ po glavni cesti proti pokljuškem športnem centru, se pripeljemo mimo table Nissedal. Še bolj navdušena pred seboj zagledam podobo Bohinjskega jezera, vendar kar nekajkrat povečanega. »No, če bi pa kdaj imela vikend na Norveškem, bi ga pa imela v tem mestu«, si mislim. Lesene hiške ob morju, z ogromnimi verandami in lesenimi čolni, kajaki, ali motornimi čolni na privezih.
Želim si, da bi prespali ob tem jezeru, vendar želja kmalu pade v vodo. Zavijemo levo na strmejšo makadamasto cesto po kateri se vozimo kar nekaj časa. Prispemo pred leseno pokrito strukturo z zabojem, nad katerim je pisalo »PAYTOLL = 70 NOK«. Torej, plačati je bilo potrebno cesto – 70 kron (cca. 9€). Ker nismo pravi Gorenjci, smo jim skupaj dali 200 NOK. No, razlog ni bil v radodarni, temveč pomanjkanju drobiža.
Pot se še malo vleče, vendar me kmalu navduši gora, ki jo zagledam pred seboj – Hægefjell.
Skandinavija, Scandinavia, travel blog, fotografija
Granit izgleda raven, kot da bi ga nekdo odrezal z nožem. Plezalci so že vsi navdušeni nad naslednjim dnem in me vzpodbujajo, da se jim pridružim, ampak resnično dvomim, da jim bo uspelo.
Skandinavija, Scandinavia, travel blog, fotografija
Skandinavija, Scandinavia, travel blog, fotografija
Naslednje jutro se vendarle odpravim v plezalni opremi, v začetku sem bila še malo pogumna in se tolažila, da je smer ocenjena s 4a, vse dokler nisem prišla do vstopa v smer in pred seboj zagledala odrezano plato, takrat me je začelo skrbeti kako bom prišla do vrha. Seveda na vrh nisem prišla, z Lukom sva se kmalu obrnila.
Dan za tem so se fantje odločili splezati še eno malo težjo smer, vendar neuspešno, ker jih je ujel dež. Dež med plezanjem po granitu pa pomeni, da se prav kmalu tuširaš pod slapom sredi smeri. No, to je doletelo fante, jaz sem se pa sprehodila po pešpoti do vrha hriba, bila navdušena nad potjo, polna prečenj potočkov in hoje ob mlakah, ter jezeru. Ampak me je med vračanjem v dolino dež seznanil s popolnoma drugo platjo ugodne hoje – drseč granit in polno prečenj blatnih močvirij.
Skandinavija, Scandinavia, travel blog, fotografija
Skandinavija, Scandinavia, travel blog, fotografija
Isti dan so se fantje zaradi neuspešno splezane smeri odločili iti plezati bolderje. Ta čudovita pokrajina polna bolderjev, težjih in lažjih, nas je pa prav kmalu odgnala od tam zaradi nadležnega mrčesa, podobnega mušicam, ki so v rojih letali okoli nas in nas pikali.
No Comments

Sorry, the comment form is closed at this time.