Čao, sonček!
(kopirano iz starega bloga, originalni datum objave je TOREK, 21. avgust 2012)
Popoldne, ko se stvari posušijo, se vrneva na plažo, kjer sva bila prejšnji dan. Upava na boljše vreme, vendar ne, ko prideva na plažo je bilo še slabše kot prejšnji dan. Plan sva imela iti na tamkajšnji grič Stokkvika, ampak sva rekla, da zastonj nisva hodila do plaže, zato se vseeno odpraviva. Hoja je bila dokaj dolgočasna, ker ni bilo nikakršnega razgleda, komaj se je videlo le lačne ovce v dolini.
Med vožnjo se je le pokazalo nekaj sončnih žarkov in zjasnilo na nekaterih mestih.
Spet je bila ura pozna in midva vsa naveličana slabega vremena iščeva prostor, kjer bi zaspala. Ker sva bila oba malo slabe volje, nisva vedela kaj bi v bistvu rada našla, sva se dve uri samo vozila okoli. Ampak sva se po dveh urah ustavila na plaži Vik, ki nama jo je pohvalil Slovenec, ki sva ga srečala prejšnji dan. Ker sva bila že malo naveličana vse vožnje, sva »se sprijaznila« s tem in tam zaspala.