Mangartsko sedlo / Mangart Saddle (2055 m) - Slovenia Wedding Photographer
8644
post-template-default,single,single-post,postid-8644,single-format-standard,cookies-not-set,ajax_fade,page_not_loaded,,select-theme-ver-3.8.1,wpb-js-composer js-comp-ver-5.1.1,vc_responsive
Mangartsko sedlo Mangart Saddle

Mangartsko sedlo / Mangart Saddle (2055 m)

Vedno sem se spraševala zakaj je ta destinacija tako popularna med fotografi in snemalci. Zdaj vem. Razgled. Linije. Simetrija. Sončni vzhod. Sončni zahod. Vse, kar naredi desitnacijo fotogenično.

I always wondered what is it about this destination to be so popular with photographers and filmmakers. Now I know. The view. The shapes. The symmetry. The sunrise. The sunset. Everything that makes a destination photogenic.

Mangartsko sedlo  Mangart Saddle

Mangartsko sedlo  Mangart Saddle

Mangartsko sedlo  Mangart Saddle

Mangartsko sedlo  Mangart Saddle

Mangartsko sedlo  Mangart Saddle

Mangartsko sedlo  Mangart Saddle

Mangrtsko sedlo mangart saddle

Mangartsko sedlo  Mangart Saddle

2 Comments
  • Tomaž

    22. 8. 2015 at 0:13

    Sicer vem, da je komentiranje objav na blogih že passé in da si dandanes ljudje komajda vzamejo čas, da stisnejo tisti like, medtem ko s koleščkom šibajo mimo takšnih in drugačnih objav na svojem zidu, pa vseeno…

    Prav razveselil sem se, ko sem zataval na tale blog. Hmmm… Kako sem že prispel sem? Mislim, da sem pred dvema urama iskal zanimive motive Krnskega jezera, ki ga bom jutri danes obiskal. Skratka, vsakič znova se razveselim, ko uspem po dolgem času odkriti kakšen nov (foto)blog, ki me pritegne na prvo žogo. Blog, na katerem se nekomu še vedno ljubi preliti besedo ali dve. Blog, na katerem pristanejo skrbno izbrane in urejene fotke. Blog, ki zna tudi domače destinacije predstaviti tako, da se človek (ponovno) zave, v kako lepi deželi živi. In konec koncev… blog, ki dokazuje, da fotobloganje še ni mrtvo ter da je za zatišje na moji spletni strani kriva izključno lenoba.

    Kar tako naprej! Definitivno pridem še naokrog.

    • Katja

      9. 11. 2015 at 12:00

      Tomaž, hvala za res, res lepo napisan komentar. 🙂 Upam, da te še kdaj kakšna zgodba pritegne!