Škofjeloško hribovje – Lavtarski Vrh

Med  večernimi sprehodi velikokrat občudujem okolico in vrhove škofjeloškega hribovja, ki so tako lepi, ko so osvetljeni s pozno popoldansko svetlobo.

Tisti dan si z Lukom zaželiva ujeti sončni zahod s knjigo v rokah. Usedeva se v avto in odpeljeva proti Joštu in dalje v smeri Čepulj. V iskanju razglednega travnika. Voziva se po kolovozih, stran od glavnih cest, vendar ne najdeva primerne lokacije. Nato se odpraviva še v drugo smer – proti Planici. Nakar zagledava tablo »Lavtarski Vrh« in se odločiva, da greva pogledati. Peljeva se mimo nekaj zelo urejenih kmetij in ko se cesta konča parkirava ob kolovozu pod zadnjo kmetijo. Po nekaj minutah hoje se nama odpre čudovit pogled – vidiva vse od Kranja pa do Planice in Križne Gore na najini desni. Oba navdušena sediva in opazujeva kako Kranju sonce počasi odvzema luč. Medtem pride lastnica spodnje kmetije in naju opozori, da sva na privatnem zemljišču ter če lahko odideva. Ni nama ostalo drugega, kot da sva pobrala stvari in odšla. Zahoda sonca nisva doživela, ampak je bilo kljub temu zelo lepo. Škoda, kako se taki trenutki hitro končajo.