Pravo poletje na Irskem
V juliju se obiski kar ne nehajo! Konec junija sta me najprej obiskala Mojca in Viktor. Odšli smo na krajši izlet v Galway in nadaljevali po zahodni obali proti jugu. Več o tej zanimivi irski izkušnji, o tem kako smo odkrivali prvinske irske ribiške vasice in kako smo nevede večerjali v pubu med pogrebščino sem pisala v prejšnji objavi.
Nekaj dni za njunim odhodom nazaj v našo majhno predalpsko deželico, v njun domači kraj Bohinj, sva z Ižo zopet čakali na letališču – prvi dan mojega brata Matjaža in naslednji dan Luka. Iža je bila na začetku kar malo šokirana, saj ji ni bilo čisto jasno, kako to da prej dva mesca ni videla nikogar, sedaj pa v obdobju enega tedna štiri poznane obraze.
Kljub temu, da sem bila cel teden zelo zasedena in nisem imela časa za daljše izlete, smo se vseeno odpravili na nekaj »poletnih« izletov. Luka in Matjaž imata namreč veliko srečo z vremenom ker je bil prejšnji teden daleč najtoplejši na Irskem. Domačini pravijo, da ne pomnijo kdaj je bila poletna temperatura tako visoka. Dvignila se je na 28 stopinj.
Kakor se za poletje spodobi smo prvi večer privlekli na plan žar in zapekli! Čevapčičev nismo dobili, je bilo pa vseeno veliko dobrot, še psa sta bila lačna! 🙂
Vsem nam je bilo vroče. Po prvih dveh dneh v mestu, smo se odpravili na jug proti Wexfordu. Najprej smo se peljali vzdolž vzhodne obale in naleteli na zelo znano plažo Brittas Bay, vendar smo se obrnili takoj, ko smo videli da zaračunavajo parkirnino. Smo pa še vseeno Gorenjci! 🙂 Kmalu smo ugotovili, da odločitev ni bila napačna, saj je bila kakšno uro vožnje stran še mnogo lepša 11 kilometrska peščena plaža, kjer je bilo enostavno najti svoj kotiček miru in užitka. Presenečena sem bila nad toploto morja. Ne lažem, če rečem, da je imel 20 stopinj! Sicer je res, da zaliv nima veliko pretoka, ampak še vseeno je ta temperatura zelo nenavadna za Irsko morje.
Fotoaparat v vodo in gremo!
Po zabavnem popoldnevu pa še na sprehod v jugozahodno mesto Wexford in večerjo v restavraciji z zelo dramatično zgodovino. Zgodba pravi, da sta restavracijo vodila irska zakonca. Nakar se je žena odločila, da si želi moža mrtvega. Naročila je umor, vendar je morilca mož zasačil pri delu. Morilec je zaradi ogroženega svojega življenja priznal, da je njegova žena naročila umor in tako je ona sedaj v zaporu, mož pa še vedno lastnik te restavracije. No ja, hrana pa sicer na nivoju.
